Sprejemu dopolnjenega osnutka bo sledila 30-dnevna javna razgrnitev. Do jeseni bodo na podlagi pripomb pripravili predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za to območje. Sledila bo javna dražba dela potrebnega zemljišča, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL). Islamska skupnost pa bo arhitekturno rešitev poiskala na natečaju.

Danes sprejeti dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Islamski versko kulturni center bo omogoča nadaljnji korak za gradnjo Islamskega versko kulturnega centra. Dokument na okoli 16.000 kvadratnih metrih določa dve funkcionalni enoti. Eno funkcionalno enoto za gradnjo centra in drugo za širitev železnice, kjer je predvidena gradnja drugega tira. Ta del bo do načrtovane širitve urejen kot park. Za dostop do centra sta predvideni dve novi, dvosmerni cesti z obojestranskim pločnikom. Odlok predvideva najmanj 300 parkirnih mest v kletnih etažah.

Svetniki so v razpravah pohvalili zdajšnjo lokacijo v primerjavi s predlogom za gradnjo džamije na Barju, ki je sprožila tudi zbiranje podpisov za referendum proti gradnji. (Delo | 30.06.2008.)

ZGODBA O IZGRADNI DŽAMIJE SE BLIŽA KONCU

Na sastanku su bili prisutni ambasadori koji predstavljaju Bosnu i Hercegovinu u Vatikanu (Jasna Krivošić-Prpić), Kraljevini Norveškoj (Elma Kovačević), Kraljevini Španiji (Željena Zovko), Republici Sloveniji (Zdravko Begović), Kraljevini Danskoj (Muhamed Hajdarević), Kraljevini Švedskoj (Darko Zelenika), Maleziji (Ensar Eminović) i Republici Indoneziji (Tarik Bukvić).

Predsjedavajući Predsjedinšva BiH je istakao izuzetnu važnost jedinstvenog zastupanja interesa Bosne i Hercegovine, te naglasio potrebu unapređenja ekonomske diplomatije. Silajdžić je, također, ponovio podršku u budućim aktivnostima novoimenovanih ambasadora, te im poželio uspjeh u radu, saopćeno je iz Službe za odnose s javnošću Predsjedništva BiH.

"Današnji dan je vrlo poseban dan za Bosnu i Hercegovinu i ja od sveg srca čestitam građanima Bosne i Hercegovine i njihovom političkom vođstvu na ovom važnom dostignuću. Potpisivanje Sporazuma o stabilizaciji i pridruživanju i Prelaznog sporazuma između Bosne i Hercegovine i Evropske unije ja važan korak na putu ove zemlje ka Evropskoj uniji. Taj put je istovremeno koristan ali i pun izazova i zahtijeva mnogo truda od Bosne i Hercegovine. Evropska unija će nastaviti pomagati Bosni i Hercegovini kako bi dalje napredovala na putu ka Evropi."

Razpisuje:
"LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE"
(v slovenskem in bosanskem jeziku)

Sodelujejo lahko državljani Republike Slovenije in državljani Republike Bosne in Hercegovine do 30. leta starosti s stalnim ali začasnim bivališčem v Sloveniji. Avtorji naj pošljejo zgodbo (do 3 tipkane strani) ali največ 3 pesmi, napisane v slovenskem ali bosanskem jeziku, in sicer v treh izvodih na naslov: Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva »Ljiljan«, Luize Pesjakove 9, 1112 Ljubljana, s pripisom »za literarni natečaj«.

Rok za oddajo rokopisov je 30. julij 2008.

Besedilom naj priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefonsko številko in elektronski naslov (društvo bo podatke uporabilo samo za potrebe natečaja).

Rokopise bo ocenjevala žirija društva in najboljša dela bodo nagrajena.

Izbrana besedila bodo objavljena v elektronskih in tiskanih medijih.

Nagrade bodo podeljene na Srečanju mladih ustvarjalcev septembra 2008, ob 16. obletnici društva Ljiljan.

Literarni natečaj je del projekta društva Ljiljan »V objemu dveh domovin«, ki ga finančno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Ale Botonjić
predsednik društva Ljiljan in
Društvo slovenskih pisateljev

Spoštovani,

Zavod Projekt Atol Vas, v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, vabi na predavanje in predstavitev knjige dokumentov in pričevanj z naslovom: Pod zastavo Združenih narodov: Mednarodna skupnost in genocid v Srebrenici (Under the U.N. Flag: The International Community and Genocide in Srebrenica), g. Hasana Nuhanovića, priče genocida v Srebrenici leta 1995. G. Nuhanović je od leta 1992 do leta 1995 živel v enklavi skupaj s tisoči prebivalcev iz vzhodne Bosne in Podrinja. Tam je delal kot prevajalec nizozemskega kontingenta sil Združenih narodov.

Predavanje s predstavitvijo, ki se bo odvijalo v soboto, 12.4.2008, ob 18.00 v Mestnem muzeju Ljubljana na Gosposki 15, je prvi dogodek projekta TERITORIJ 1995, ki ga v letih 2008/2009 pripravljamo v Zavodu Projekt Atol.

Vljudno vabljeni!
Marko Peljhan l.r.

RSVP in dodatne informacije: mx@interpolar.org

Lepi so pesnikovi spomini na brezskrbno mladost in preprosto vaško življenje. O tem, v svojih delih, piše dr. France Prešeren.

Osmi (8.) februar, je kulturni praznik, posvečen vsem pesnikom in njihovim delom.

Društvo Ljiljan bo v petek, 08.02.2008, pripravilo literarni večer s posebnim gostom. S svojim obiskom nas bo počastil, nam dobro znan in v svetu priznan pesnik, Josip Osti. Naši člani bodo predstavili njegova dela in dela članov društva Ljiljan.

Prireditev se bo začela ob 19. uri v prostorih društva Ljiljan, Luize Pesjakove 9, Ljubljana

KUD LJILJAN LJUBLJANA na ZEMLJEVIDU LJUBLJENE

Vljudno vabljeni!

Dr. France Prešeren.............................. Josip Osti

DRUŠTVO LJILJAN: KORIDOR C5

V organizaciji drustva LJILJAN, Vas vabimo na predavanje na temo "KORIDOR C5"

Predavatelj bo prof. dr. Milenko Pržulj, profesor Fakulete za gradbeništvo v Sarajevu, ki nam bo predstavil projekt »izgradnja koridora 5C, povezava z AVTOCESTAMI in magistralnimi potmi širom BiH.

PREDAVANJE BO V ČETRTEK, 31. januarja 2008, v prostorih društva LJILJAN, ul . Luize Pesjakove 9 - Ljubljana (Savsko naselje, kompleks Pošte in Banke).

Veseli bomo, če se odzovete našemu povabilu!

Natančna lokacija društva Ljiljan:
http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=ulica+Luize+Pesjakove+9&tab=maps

-----------------------

PRISEDITE NA DIVAN
VEČER Z ESADOM BABAČIĆEM

V četrtek, 31. januarja ob 19. uri vas vabimo v Središče za mlade Knjižnice Otona Župančiča na večer z Esadom Babačićem. S pesnikom se bomo pogovarjali ob glasbi skupine Via ofenziva, sledilo bo branje iz njegove najnovejše pesniške zbirke Divan.

Esad Babačič sodi med najbolj samosvoja pesniška imena na Slovenskem. Poezijo je pričel pisati v rani mladosti, ko je sodeloval z legendarno pankovsko skupino Via ofenziva, ukvarjal se je tudi s televizijskim novinarstvom in pisanjem za različne revije. Doslej je izdal številne knjige pesmi.

Pred nekaj leti je v zbirki Beletrina izšla njegova pesniška knjiga Kiti se ne napihujejo, ki je bila dobro sprejeta tako pri bralcih kot kritikih. V najnovejši knjigi z enigmatičnim naslovom Divan se Babačić znova predstavlja v najboljši luči. V zbirki je zbral pesmi, ki so nastajale v daljšem obdobju in predstavljajo poglobitev in razširitev njegove poetike, kjer so v ospredju neposredna čustva in minimalističen jezikovni izraz.

VABLJENI!
Knjižnica Otona Župančiča
http://www.koz.si/

-----------------------

Društvo Umetnikov DUM
Kotnikova 17
SI-1000 Ljubljana

Društvo umetnikov DUM iz Ljubljane pripravlja sodobno plesno predstavo koreografinje Mateje Bucar - Bratje Karamazovi - druga knjiga / MADE IN CHINA.

Predstava bo premierno prikazana v stari mestni elektrarni-Elektro Ljubljana (Slomskova 18, Ljubljana) in sicer v sredo 30.1.2008 ob 20.00 uri , ter ponovitve predstave 31.1., 1.2 in 2.2.2008 (prav tako ob 20.00 uri).

Več na: http://www.dum-club.si/

-----------------------

Makedonsko vokalni kvartet Pella iz Ljubljane
Hudovernikova ulica 8
SI-1000 Ljubljana

PELLA V SVETU INTERNETA

Vokalni kvartet PELLA: skupina, ki s ponosom nosi ime tretje prestolnice antične Makedonije. Rojena je spomladi 2oo4 na pobudo akademskega glasbenika Ljubena Dimkaroskega ob promociji knjig makedonskega pisatelja Milana R. Durla. Osebna izkaznica skupine je petje starih makedonskih in slovenskih pesmi, najdenih v zaprašenih skrinjah naših prednikov. Pesmi so arhaične, dišijo po sivki in materini dušici. Včasih se zlato zablešče, kot makedonske planine in ikone v samostanih. Zavezane so veri, upanju in ljubezni. Aranžmaji Ljubena Dimkaroskega svežijo pesmi, ki tako dobivajo nova oblačila. Njih dinamika je izrazito kontrastna, agogične spremembe ritmov so vidne in potencirane. Prevladujejo nepravilni, kombinirani in svobodni ritmi, ki skupini omogočajo v izrazu originalnost. Z načinom petja in celostno podobo povezuje PELLA star in nov čas. Opozarja na slovensko in makedonsko kulturno glasbeno bogastvo. S trubadurstvom skupine povezujemo dve deželi v sobivanje in bogatimo polje umetnosti z raznolikostjo. S številnimi nastopi se razširjamo v evropski prostor, kjer smo odmevni.

Več na: http://www.skupinapella.blogspot.com/ in
http://www.myspace.com/skupinepella
-----------------------

ŠKRABČEVA DOMAČIJA HROVAČA

Pocestnica v skednju Škrabčeve domačije
Pocestnico bo skupaj z njeno avtorico, svetovno popotnico Benko Pulko, razkrival Boštjan Romih.

Dobimo se v petek, 25. januarja 2008, ob 19. uri v skednju Škrabčeve domačije.

Škrabčeva domačija v Hrovači je rojstna hiša patra Stanislava Škrabca (1844-1918), enega najpomembnejših jezikoslovcev-slovenistov 19. stoletja, utemeljitelja slovenskega modernega pravorečja in norme slovenskega knjižnega jezika. Na njej so več kot dve stoletji prebivali, snovali in delovali rodovi družine Škrabec, danes pa je prostor za predstavitve in srečevanja ne le Škrabčevih, temveč tudi številnih prijateljev, gostov, partnerjev in obiskovalcev.

Več: http://www.skrabceva-domacija.com/

Koper, 21. marec 2008; Danes se je s Slavnostno akademijo zaključil Teden Univerze na Primorskem. Na njej so podelili priznanja univerze, ki sta jih med drugim prejela visokošolska učitelja Fakultete za management Koper: doc. dr. Mitja Ruzzier in izr. prof. dr. Štefan Bojnec ter diplomantka Mirela Čanić.

Častni gost na akademiji je bil predsednik države dr. Danilo Türk, ki je opozoril, da je v slovenskem visokošolske prostoru potreben dialog, težnje pa morajo biti predvsem k najvišji kakovosti. Le tako se bomo lahko enakopravno vključevali v Evropsko unijo, je poudaril, in zaželel univerzi še veliko uspehov. Slavnostni govorec je bil častni doktor Univerze na Primorskem Boris Pahor, ki je poudaril narodovo identiteto in opozoril na problem naših manjšin. Rektor prof. dr. Rado Bohinc pa je izpostavil dosežke in nekatere težave mlade univerze.

Sledila je podelitev nagrad in priznanj, med katerim je na predlog Fakultete za management Koper svečano listino Univerze na Primorskem mlademu visokošolskemu učitelju ali znanstvenemu delavcu prejel doc. dr. Mitja Ruzzier. Dr. Ruzzier je v študijskem letu 2006/2007 dosegel vrsto izjemnih uspehov na področju znanstveno-raziskovalnega dela v domačem in tujem okolju. Kot največjega velja omeniti mednarodno nagrado založbe Emerald za najboljši članek leta 2007 na področju inovacij in podjetništva. Sodeloval je tudi pri pridobitvi več raziskovalnih projektov, uspešno objavlja v domačih in mednarodnih strokovnih revijah, je član uredniškega odbora revije Managing Global Transitions, udeležuje se tujih mednarodnih konferenc in svoje znanje izpopolnjuje na najboljših evropskih šolah managementa.

Zlato plaketo, ki jo Univerza na Primorskem podeljuje visokošolskim učiteljem ali sodelavcem oziroma znanstvenim delavcem ali raziskovalnim sodelavcem za doprinos k razvoju znanstvenega, umetniškega ali pedagoškega dela na univerzi ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti univerze, je prejel izr. prof. dr. Štefan Bojnec. Dr. Bojnec, prodekan za znanstveno-raziskovalno delo študentov na Fakulteti za management, se uvršča med vodilne ekonomiste v Sloveniji. Je avtor številnih citiranih člankov, organizator več znanstvenih konferenc, urednik, član številnih profesionalnih združenj, bil je tudi predavatelj v okviru Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svetovne banke. S svojim raziskovalnim in strokovnim delom je pomembno prispeval k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela na Univerzi na Primorskem in posredno h krepitvi in prepoznavnosti univerze v Sloveniji in tujini.

Nagrado Srečko Kosovel, ki jo prejmejo študenti za njihove izjemne dosežke pri izobraževalnem, raziskovalnem ali umetniškem delu, pa je, prav tako na predlog Fakultete za management Koper, prejela diplomantka Mirela Čanić za svoje diplomsko delo Trendi v naftni industriji: Cene in vplivi na gospodarstvo. Delo se odlikuje po aktualni tematiki in ustrezni analizi problematike.

Vir: http://www.fm-kp.si/novice.php/194

UP Fakulteta za management Koper
Koper, 21. marec 2008

bosanski jezik :: povelja o bos. jeziku :: povelja kulina bana
bosanski riječnik :: bosanska riječ :: bzk preporod

Plan i program za rad dopunske škole:
http://www.bosniaappeal.org/skola/uvod/

Bosanski jezik, zajedno s ostalim srednjojužnoslavenskim jezicima, dijeleci zajednicku sudbinu porijekla, vremena migracija, prostornih politickih državnih autonomija, od prvih (za)pisanih slavenskih rijeci i prvih svjedocanstava slavenskog duha, još od srednjovjekovlja - kada se na balkanskim prostorima pocinju stvarati prve politicko- -administrativno-pravne državne tvorevine - zapocinje kretanje vlastitom stazom jezicke (r)evolucije, ne iskljucujuci se nikad iz okvira širih i zajednickih južnoslavenskih jezickih turbulencija - koje oplemenjuju i zahvacaju taj balkanski prostor - ali je cuvajuci vjerno, upravo na temeljima vjerske specificnosti njegovih nosilaca i politicke samosvojnosti zemlje Bosne.

Materijalna svjedocanstva razvoja bosanskog jezika pratimo od prvih spomenika slavenske pismenosti s kraja X i pocetka XI stoljeca, paralelno sa drugim zemljama srednjojužnoslovenskoga govornog podrucja. To su crkveni rukopisi, natpisi na kamenu, zapisi na marginama rukopisa, krajišnicka pisma i franjevacka književnost. Kodeksi, crkveni rukopisi na staroslovenskom jeziku bosanske redakcije, ispisani su glagoljicom, pretežnim pismom bosanske crkve, a najstariji su iz XII stoljeca. Najreprezentativniji glagoljski rukopis bio je Hrvojev misal s pocetka XV stoljeca, a najstariji je i najljepši cirilski rukopis crkvenog karaktera Miroslavljevo evandelje iz XII vijeka. Bosansku posebnost predstavlja upotreba slavenskih pisama u modificiranoj formi, pa razlikujemo bosansku poluoblu glagoljicu, kao poseban bosanki tip glagoljice izmedu oble - istocne i zapadne - uglaste. Tako se razlikuju i pojedina slova bosanske cirilice i bosancice od staroslavenskih znakova, te srpske i bugarske cirilice. Administrativno-pravni spisi (povelje, ugovori, testamenti) pisani su narodnim jezikom i cirilicom, a u najstarije pronadene spada Kulinova povelja (1189). U cirilske spomenike uvrštena je specificna bosansko-humska epigrafika - natpisi na gradevinama, kao što je Humacka ploca (pisana s kraja 10. st. ili pocetka 11. st.) te natpisi na kamenu nadgrobnih spomenika - stecaka, što predstavlja originalnu umjetnost jedinstvene ljepote koja svojom literarnošcu i lingvistickim znacajem prevazilazi prostor nastanka pa je kao takva od izvanrednog znacaja za južnoslavensku kulturu i nauku. Bosanska cirilica-bosancica razvijala se u dvjema formama: ustav, ustavno pismo zvanicnih dokumenata bosansko-humskih vladara i plemstva, a kasnije i kancelarija Bosanskog pašaluka, te kurzivna bosancica, koja je prilagodena potrebama brzopisa, tzv. rukopisna bosancica. Ona se razvijala opet u dvama tipovima: manastirska (franjevacka) bosancica i begovsko pismo (begovica), kojom su pisale i Bošnjakinje, pa je nazvana i ženskim pismom. Tom brzopisnom bosancicom na živom narodnom jeziku ispisane su mnoge stranice epistolarne književnosti bošnjackih krajišnika, poznata kao krajišnicka pisma, u kojima domaci dostojanstvenici vode diplomatsku korespondenciju radi rješavanja prekogranicnih problema. Veoma su znacajna za historiju pismenosti i kulturu Bošnjaka, a sadržajno i motivski svjedoce o toku epizacije konkretnih dogadaja u bosanskoj epskoj poeziji koja posjeduje iste duhovne i eticke osobenosti.

Takvo ce se stanje, zapoceto još u srednjovjekovlju, sacuvati i u periodu osmanlijskoga stolovanja Balkanom, kada je Bosni uistinu pripadala važna uloga, kako politicko-vojne oblasti - krajine, tako i vjerske kulturnoduhovne sredine - narocito za islamizirano stanovništvo, koje je, po primanju islama, i dalje ostajalo vjerno svojoj kulturnoj i nacionalnoj prošlosti (što se s islamom uspješno, i dodatno!, stabilizira, ali i usložnjava), i u kojoj je od krucijalne važnosti pripala i sama jezicka identifikacija vlastitosti, što je uopce davala temelje za historijsku vezu s kulturnom i nacionalnom samobitnošcu. U tom periodu vladanja Bosnom, pod utjecajem politicke, vjerske i duhovne klime, šire se orijentalni jezici i orijentalna kultura. U XVI i XVII vijeku Bošnjaci, školovani u islamskom svijetu, pišu književna, vjerska, naucna i filozofska djela. Arapskim se jezikom služe u pisanju vjerskih i naucnih djela, književnost pišu uglavnom perzijskim, nešto manje turskim, dok turski jezik ima znacajnu upotrebu u administrativno-pravnim poslovima. Iako se služe nematernjim jezicima, ti ucenjaci, filozofi i književnici s ponosom isticu vezu sa svojim porijeklom pridodajuci vlastitom imenu i pseudonim, etnonim Mostari, Bosnevi, Bosnali, Saraji, Bošnjak, Prušcak i sl. Uporedo sa ovim tokom, koji ce u poetsko-duhovnom i civilizacijskom smislu obogatiti bosanskohercegovacki prostor, traje i neraskidivi i neizostavni dio vlastie bosanske tradicije na maternjem bosanskom jeziku, što ce ostaviti posebnog traga u usmenom stvaralaštvu - najljepšem i najuspjelijem na srednjojužnoslovenskom tlu, u suptilnoj izražajnosti sevdalinke i bošnjacke balade. Još je jedna bošnjacka specificnost: alhamijado literatura - simbiozni kulturni produkt na bosanskom jeziku pisan arebicom, fonetskim potrebama prilagodenog arapskog pisma. S obzirom na to da je bosancica postepeno potisnuta, reformiranom arebicom služilo se kao zvanicnim pismom u vjerskim islamskim školama od 1868. do 1913. godine, kada je zamijenjena cirilicom, odnosni latinicom. Nestajanje i povlacenje turske prevlasti sa Balkana i utjecaj evropskih nacionalnih strujanja ostavili su traga na kulturno-nacionalni identitet Bošnjaka i specifican status zemlje Bosne. U procese jezicke standardizacije i razvoja pravopisne norme Bosna i Hercegovina ukljucila se ravnopravno sa Srbijom i Hrvatskom, prihvatajuci Vukov novoštokavski model standardnog jezika bez posebnog otpora buduci da je bio blizak maticnom idiomu kojim se govorilo u Bosni i Hercegovini i na kojem je postojala vlastita književna tradicija visokih umjetnickih dometa: epigrafika, franjevacka književnost, alhamijado tradicija, epistolarna krajišnicka pisma, dok je posebno mjesto i znacaj pripao usmenoj književnosti, koja je odigrala i najznacajniju ulogu u procesu standardizacije jezika na srednjojužnoslavenskom idiomu putem novoštokavske folklorne koine. U Bosni je zato lahko prihvacen i fonetski pravopis, jer je i on dio tradicije, prema kojem su štampani prvi listovi i knjige Vilajetske štamparije u Sarajevu (1866.).

Tako ce se izvjesno vrijeme, za austrougarske vladavine, u godinama preorijentacije i evropeizacije u svim segmentima društva, promovirati i ozvaniciti ime bosanskog jezika, sistemski raditi na standardizaciji, ciji ce rezultat biti i udžbenik Gramatika bosanskog jezika (1890.), cime ce se cuvati vlastito jezicko naslijede.

Medutim, tom procesu nisu išle na ruku nacionalno-politicke prilike, nacionalizacija bosanskih katolika, Hrvata i bosanskih pravoslavaca, Srba, te cvršce kulturne veze sa Zagrebom i Beogradom, narocito s pocetka XX stoljeca, pa do njegovih 60-tih godina, kada je na sceni bila izražena, a poslije Prvog svjetskog rata, i politicki realizirana ideja o jugoslovenskom zajedništvu, što ce ozvaniciti prestanak postojanja i definitivno dokinuti status bosanskog jezika. Uspostavljena vladavina Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca potpuno marginalizira, u društveno-politickom smislu, Bosnu i Hercegovinu, pa su tu sudbinu podijelili i jezik i ukupna bosanskohercegovacka kultura, da bi tek poslije 1945. godine ova zemlja dobila status državnosti kao federalna jedinica savezne države ravnopravnih naroda, ali sa neriješenim nacionalnim pitanjem bosanskih muslimana. Status srpskohrvatskog/hrvatskosrpskog nije se mijenjao u novoj državi, ali su Novosadskim dogovorom (1954.) ucvršcena dva lingvisticka centra - Beograd i Zagreb. Kako svijest o maternjem, bosanskom jeziku nikad nije bila izbrisana, baš kao što nije bila narušena svijest o vlastitoj duhovnoj i nacionalnoj samobitnosti muslimana, a što ce biti snažno objelodanjeno u pravom jezicko-kulturološkom potresu koji se desio 1966. godine pojavom romana Meše Selimovica Derviš i smrt, nazvanim prvim muslimanskim romanom, te izlaskom stihozbirke Mehmedalije Maka Dizdara Kameni spavac, pojavit ce se djela koja su svojom slojevitošcu, kompleksnošcu i polidimenzionalnošcu svih umjetnickih manifestacija izbila u najviši vrh jugoslavenske književnosti. Punim uspjehom ovih i drugih tada objavljenih djela definitivno je afirmirana posebnost i bogatstvo književno-jezickog izraza urbanog jezika vijekovima njegovanog u bosanskoj muslimanskoj caršiji, kojem je i Vuk Stefanovic Karadžic odavao priznanje, i u kojoj su nastali sevdalinka i balada - biseri usmene književnosti suptilnog lirskog izraza, baštinjeni iz poetske tradicije epigrafike i misticne ezoterike naše poezije na orijentalnim jezicima, te diplomatsko-epistolarne književnosti i narodne epike. Osobenost savremene bošnjacke književnosti i njena romana jeste lirski stil, a njena sadržajna gustoca crpi svoju mnogoznacnost u intertekstualnim vezama sa bogatom jezicko-književnom baštinom. Pojava prestižnih književnih djela s pravom su pokrenula i druga pitanja, pa Muhamed Filipovic piše filozofski esej Bosanski duh u književnosti - šta je to?, a Midhat Begic, evidentirajuci problem i elaborirajuci položaj muslimanskog pisca, objavljuje tekst Muslimanski pisci na raskršcu, dok književnik Alija Isakovic objavljuje antologiju stare muslimanske književnosti Biserje. Svi ovi potresni procesi preklapaju se sa konacnim dobijanjem prava na status naroda pod nacionalnim imenom Musliman. Otada ce se otvoreno poceti govorit o vlastitom muslimanskom književnom naslijedu i specificnom bosanskohercegovackom književnom izrazu. S obzirom na to da se od 70-tih godina XX st. pocinje dovoditi u pitanje zajednicki naziv za jezik Srba, Hrvata, Muslimana i Crnogoraca - srpskohrvatski/hrvatskosrpski jezik, osporavan s hrvatske strane, lingvisti u Bosni i Hercegovini blizu su stava o prihvatanju postojanja ne dviju vec cetiriju varijanata jednog jezika srednjojužnoslovenskog idioma koje su se razvijale u razlicitim sociokulturnim sredinama. Oko jezickih razmirica u Bosni i Hercegovini tih godina vodi se pomirljiva književnojezicka politika na principima slobode izražavanja i tolerancije varijantnih razlika.

Diskusije oko naziva bosanski jezik još se uvijek nisu smirile. Tu cinjenicu teško prihvataju i srpska i hrvatska lingvisticka javnost, uveliko opterecena politickom, odnosno nacionalistickom prismotrom. Naziv bosanski jezik u historijskim dokumentima kontinuirano je potvrdivan od srednjevjekovlja, baš kao što nacionalno ime Bošnjak pratimo od najstarijih vremena, a iza tih naziva stoji sasvim konkretan narod sa svojim jezikom, historijom, kulturnim naslijedem i duhovnim svojstvima koji mu obezbjeduju vlastitu samobitnost.

Devedesetih godina, s jacanjem prodemokratski orijentiranih politickih akcija, napokon ce se, poput ponornice, moci definitivno razviti moderna bošnjacka nacija i s njom njezin jezik - bosanski, koji se danas razvija kao samostalan standard, obogacen odredenim normativnim prirucnicima - pravopisom, gramatikom, a u toku je i izrada njegova rjecnika.

Autor: Prof. Dr . Elbisa Ustamujic - Rektor Univerziteta u Mostaru

SPISAK KORIŠTENE LITERATURE

1. Durakovic, Enes i Esad - Nametak, Fehim, Bošnjacka književnost u književnoj kritici, Starija književnost, knjiga I, Alef, Sarajevo, 1998.
2. Jahic, Dževad, Bosanski jezik u 100 pitanja i 100 odgovora, Ljiljan, Sarajevo, 1999.
3. Jahic, Dževad, Bošnjacki narod i njegov jezik, Ljiljan, Sarajevo, 1999.
4. Jahic, Dževad - Halilovic, Senahid - Palic, Ismail, Gramatika bosanskoga jezika, Dom štampe, Zenica, 2000.
5. Rizvic, Muhsin, Panorama bošnjacke književnosti, Ljiljan, Sarajevo, 1994.
6. Šator, Muhamed, Bosanski/hrvatski/srpski jezik u Bosni i Hercegovini do 1914., Fakuletet humanistickih nauka, Mostar, 2004.

Izvor: www.bosniaappeal.org

*LINKOVI DRUGIH MATERIJAL:
Korpus bosanskih tekstova na Univerzitetu u Oslu
Kitabhana.Net
Learn Bosnian Language (Učite bosanski jezik)
Međunarodni Forum Bosna - MFB
Bosna Folk, kulturne tekovine Bosne i Hercegovine
Udruženje građana "Stari zanati" Kantona Sarajevo
ePodrška naučnoistraživačkom radu – eNIR
International Summer Camp Youth and Heritage "Ćuprija"
>> Ostale e-povezave inštitucij >>

Na sliki: (z leve strani) Nevzet Porić, Dženita Bošnjaković,
Safija Bošnjaković, mag. Nedžad Grabus, Ale Botonjić.

Med diplomanti je bila tudi aktivna članica Islamske skupnosti v RS Dženita Bošnjaković Mufti Nedžad Grabus je diplomantki čestital in zaželel mnogo sreče v njenem nadaljnjem delu. Socialno delo je zelo pomembno v vsakem društvu tako tudi znotraj Islamske skupnosti. Zato Mufti pričakuje od Dženite Bošnjaković, da bo s svojim znanjem pripomogla tudi pri socialnih projektih, ki jih organizira Islamska skupnost.

Čestitamo!
Društvo Ljiljan & Islamska skupnost v RS
Moja malenkost

[splashcast CTKL1814JC]

Za dodatne informacije / multimedia uredništvo: urednistvo@ljiljan.si

RADIO ŠTUDENT: PODALPSKI SELAM (VSAKO DRUGO SREDO)
________________________________________________________________

INFOMACIJE O LOKALNIM IZBORIMA U BiH ZA 2008.
U nastavku možete naći informacije Izborne komisije BiH, prosljeđenih putem DKP BiH, Ljubljana, o registraciji birača i sticanju biračkog prava za dolazeće lokalne izbore u BiH. Više informacija možete naći na internet stranici www.izbori.ba, a u nastavku pročitajte dopis, koji je bio upućen svim bh državljanima van najdraže nam Republike Bosne i Hercegovine.
Više: DOPIS AMBASADE (DIO I.) DOPIS (DIO II.) DOPIS (DIO III.)

________________________________________________________________

Fadila B. Halilović: Pitam se, ko smo to mi, šta smo, šta je to što nas veže? Imamo li išta lijepo i sveto što nas može povezati? Koji su naši temelji identiteta i kulture? To su pitanja koja sebi postavljam već duže vremena, a ne uspjevam naći nijedan racionalan odgovor. Povod za to su bila dva kulturna događaja na kojima sam sudjelovala. VIŠE

Z avtorjem se bomo pogovorili o delih, katera je objavil do sedaj, o vlogi bosanskega jezika v bosansko hercegovski družbi in zamejstvu BiH.

Isnam Taljić: rojen leta 1954 v Vlasenici; novinar, pisatelj, kritik, nekdanji urednik v časopisni hiši »Oslobođenje«, dopisnik za časopis »Ljiljan«, član »Društva pisateljev BiH«, … Danes se profesionalno ukvarja s pisanjem, a do sedaj je prejel številna priznanja za omenjeno področje: nagrado za novinarstvo Društva novinarjev BiH za knjigo »Čovjek koji popravlja vrijeme« (1987), mednarodno književno nagrado eMagazina Bošnjaci.net »Srebrenica« (New York, 2007), mednarodno književno nagrado BIC »Behar« (Grand Rapids, Michigan, ZDA), književno nagrado »Hasan Kaimija« za knjigo »Tajna knjiga Endelusa«… in številna druga priznanja in nagrade. Književno delo »Roman o Srebrenici« je eno od najbolj znanih del Isnama Taljića, ki je prevedeno v številne svetovne jezike, tudi v slovenski jezik.

Moderator in povezovalec večeri bo Sead ef. Karišik, imam Islamske skupnosti s Jesenic.

Literarno-družabni večer prirejamo v četrtek, 12. junija 2008, ob 19:30. uri v prostorih Društva »Ljiljan«, na naslovu »Luize Pesjakove 9, SI-1000 Ljubljana«.

Prisrčno vabljeni v čim večjem številu!

LOKACIJA NA ZEMLJEVIDU
FACEBOOK.com - NAPOVEDNIK.com

Predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Haris Silajdžić je predsedniku republike dr. Danilu Türku predstavil razmere v Bosni in Hercegovini ter izrazil zaskrbljenost zaradi odložitve podpisa sporazuma o pridružitvi in stabilizaciji z Evropsko unijo. Sogovornika sta izrazila željo, da bi do podpisa sporazuma prišlo čimprej.

Sutra se navršava 16 godina od početka opsade grada Sarajeva. Bila je to jedna od najdužih opsada u modernoj historiji ratovanja. Međunarodni teatarski festival MESS i udruženje Videoarhiv obilježavaju taj datum na poseban način. Objavljivanjem priča, zapisa i fotografija građana Sarajeva namjeravaju rekonstruisati njihove emocije iz tog teškog trenutka za glavni grad Bosne i Hercegovine.

Prve dane maja '92. Sarajlije će dugo pamtiti. Tadašnja JNA pokušava zauzeti zgradu Predsjedništva BiH. Na Skenderiji ih zaustavlja specijalna jedinica policije i teritorijalne odbrane, sastavljena uglavnom od građana. Predsjednik državnog predsjedništva Alija Izetbegović zarobljen je i držan u kasarni JNA. Puštaju ga, u zamjenu za izlazak armijske kolone iz grada.

Počinje opsada koja traje više od hiljadu dana. Život bez vode, struje i dovoljno hrane.

Uz neprekidnu prijetnju smrću.

Nihad Kreševljaković je tada imao 18 godina.

«Uvijek se sjetim, recimo, otac rahmetli je kao gradonačelnik otišao u Barselonu, ili u Italiju, pa ga je neki novinar pitao… kako je to navići se da čovjek… pošto je tamo normalno sve… kaže novinar …. kada uđete u hotel, pa ono otvorite pipu, česmu, kaže, jel’ neobično kad teče voda. A on je rekao … meni je i dalje neobično kad otvorim, a ne teče voda.»

Na pitanje čega se prvo sjećaju iz vremena opsade grada trojica Sarajlija kažu:

«Da vam kažem... meni je ovo isto kao opsada... samo što se ne puca.»

«Ja sam imao običaj nositi ceduljicu sa brojem telefona, mada i linije nisu radile... u slučaju nesreće....»

«Čega se sjećam? Najviše hladnoće i gladi.»

Nihad Kreševljaković je sada producent Teatarskog festivala MESS. Sa udruženjem Videoarhiv, MESS i ove godine obilježava taj dan kao dan sjećanja. Ovoga puta, pozvali su građane da opišu svoj doživljaj 2. maja 1992. On kaže:

«Ja ću iskoristiti primjer moje priče i bratove priče. Mi smo tog 2. maja bili na istom mjestu, isto na se sve izdogađalo. Međutim, te naše priče… kad ih čovjek pročita … čini mu se da je jedan od nas bio u Tuzli, drugi u Zenici...s tim što smo mi upravo na taj način htjeli pokazati… pod jedan… tu relevantnost naše memorije… i, pod dva… bilo nam je jako zanimljivo tragati za vezama koje će se pojaviti između priča.»

Priče će biti objavljene u knjizi «2. maj – Bio je lijep i sunčan dan.»

Uz nepoznate, pišu i autori poput Borisa Dežulovića, Jovana Divjaka i Safeta Isovića.

!!!Sretan Vam Vaskrs!!!

Društvo Ljiljan &
Svjetski savez dijaspore BiH
www.ljiljan.si

Poštovana/Poštovani,

Helsinški komitet za ljudska prava u Bosni i Hercegovini, nakon konsultacija sa jednim brojem organizacija civilnog društva, ocjenio je da je Bosni i Hercegovini itekako potreban Zakon o zabrani diskriminacije, te preduzeo korake kako bi se jedan takav zakonski tekst i sačinio i uputio u parlamentarnu proceduru. Potsjećamo Vas da smo, uz podršku Švedskog helsinškog komiteta, prije gotovo dvije godine, formirali ekspertsku radnu grupu u koju su ušli predstavnici jednog broja nevladinih organizacija te ekspert za pitanja antidiskriminacije iz Misije OSCE-a u Bosni i Hercegovini.

Pošto je radna grupa, nakon jednogodišnjeg rada, sačinila tekst Nacrta Zakona protiv diskriminacije, organizovali smo četiri javne rasprave širom BiH, s ciljem da čujemo mišljenja i prijedloge predstavnika civilnog društva. Na ove rasprave pozvano je 168 nevladinih organizacija iz BiH. Na osnovu temeljito obavljene javne rasprave, ugradili smo prijedloge i sugestije i tako korigovani tekst smo objavili kao prilog u dnevnim novinama „Oslobođenje“ i „Nezavisne novine“ otvarajući mogućnost i široj javnosti da izrazi svoje stavove u odnosu na tekst Nacrta i doprinese njegovom poboljšanju.

Tokom septembra 2007., predstavnici Radne grupe koja je radila na Nacrtu Zakona i predstavnici Helsinškog komiteta za ljudska prava u BiH predstavili su tekst ministru za ljudska prava, izbjeglice i azil u Vijeću ministara BiH, gospodinu Safetu Haliloviću, Komisiji za ljudska prava, prava djeteta, mlade, imigraciju, izbjeglice, azil i etiku oba doma Parlamentarne skupštine BiH kao i Ustavno-pravnoj komisiji Predstavničkog doma Parlamentarne skupštine BiH. Sve tri instance su pozdravile ovu inicijativu nevladinih organizacija i to zbog toga što diskriminacija generiše brojne pojave kršenja ljudskih prava. Ocjenili su da bi donošenje ovakvog zakona moglo doprinijeti smanjenju pojava kršenje ljudskih prava čime bi se neposredno pomoglo građanima naše zemlje. Osim toga, imajući u vidu da Evropska unija ima precizne Direktive koje se moraju primjeniti i u zemljama koje nastoje da postanu članice te evropske integracije, ova inicijativa je pozdravljena kao dobrodošla, jer odražava spremnost civilnog sektora da doprinese reformama koje našu zemlju približavanju Evropskoj uniji.

Tada se činilo da je samo pitanje ko će, resorno Ministarstvo ili parlamentarna Komisija, biti predlagači ovog Zakona te ko će ga uputiti u parlamentarnu proceduru. No, nakon šest mjeseci, saznali smo s velikim osjećajem razočarenja, da je izvršna vlast odnosno Ministrastvo za ljudska prava, izbjeglice i azil, odlučilo da svojoj Agenciji za ravnopravnost polova prenese cijeli posao koji Agencija sada kani početi od početka i izaći sa prvom verzijom Zakona u oktobru ove godine!

Smatramo ovo uvredom i krajnjim nepoštovanjem truda i znanja civilnog društva, ali i nepotrebnim bacanjem novca i gubljenjem vremena. Zbog toga smo zahtijevali od ministra Halilovića da uputi u parlamentarnu proceduru Nacrta Zakona protiv diskriminacije u verziji iza koje stoje Helsinški komitet i brojne relevantne nevladine organizacije naše zemlje.

Ovom prilikom Vas molim da uputite pismo ministru Safetu Haliloviću i da i Vi od njega zatražite da Zakon bez odlaganja dostavi tijelima Paralemntrane skupštine kako bi u redovnoj proceduri bio usvojen Zakon protiv diskriminacije za BiH. Čini nam se neophodnim da zajedničkim snagama organizacije civilnog društva izvrše pritisak na izvršnu vlast koja očigledno nema odgovarajući odnos prema građanima i njihovim organizacijama i koja se ne ponaša prema principima koji važe u demokratskim društvima.

Vjerujem da će naš zajednički napor uroditi plodom i da će naša zemlja dobiti Zakon koji će unaprijediti ni malo zavidno stanje ljudskih prava. Na kraju, obavještavam Vas da smo oformili koaliciju nevladinih organizacija koja je otvorena i za Vašu organizaciju, koja će se zalagati za usvajanje ovog Zakona i koja ima regionalni karakter, jer je čini jedan broj uglednih organizacija iz našeg regiona.

Uz srdačne pozdrave,
Srđan Dizdarević
Predsjednik HK u BiH

P.S. Adresa na koju možete poslati Vaše pismo:
Safet Halilović, ministar
Ministarstvo za ljudska prava i izbjeglice
Trg Bosne i Hercegovine, BiH-71000 Sarajevo

Molimo Vas da kopiju pisma dostavite:
Nikola Špirić
Predsjedavajući Vijeća ministara BiH
Trg Bosne i Hercegovine 1, BiH-71000 Sarajevo

Sadik Ahmetović, predsjedavajući
Parlamentarna skupština BiH
Zajednička komisija za ljudska prava, prava djeteta,
mlade, imigraciju, izbjeglice, azil i etiku
Trg Bosne i Hercegovine 1, BiH-71000 Sarajevo

»Slovenci v BiH skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831-2007«
(648 strani, izdajatelj Inštitut za narodnostna vprašanja, recenzenta profesorja dr. Stane Granda in Andrej Vovko)

avtorice dr.Vere Kržišnik-Bukić, znanstvene svetnice na Inštitutu za narodnostna vprašanja, zgodovinarke in politologinje, sicer tudi soustanoviteljice našega »Ljiljana« še davne pomladi leta 1992.

Vlogo povezovalke srečanja bo imela gospa Vera Adamič Papež, ki je v Bosni rojena Slovenka, sedaj z družino živi v Ljubljani in je zelo dobra poznavalka slovenstva v Bosni.

V drugem delu našega srečanja bomo spregovorili o dosedanjem raziskovalnem delu in tekočih ter nadaljnjih raziskovalnih aktivnostih, ki se nanašajo na nastajanje podobne »zrcalne« knjige o Bosancih in Hercegovcih v Sloveniji. Tudi pri tem delu ima že več let znatne izkušnje dr. Vera Kržišnik – Bukićeva. Morda lahko vsi skupaj kaj prispevamo h konceptu nastajanja te knjige.

Večer prirejamo v torek 22. aprila 2008, ob 18. uri v prostorih društva »Ljiljan«
Luize Pesjakove 9, Ljubljana.

Prisrčno vabljeni v čim večjem številu v naše prijazne prostore in nasvidenje!

KUD LJILJAN LJUBLJANA na ZEMLJEVIDU LJUBLJANE

Vljudno vas vabimo na odprtje razstave »Svet ljubezni« fotografa Samira Sinanovića dne 17. aprila 2008 ob 19 uri v preddverju Modre hiše na Bravničarjevi ul. 13. v Ljubljani. Nastopil bo vrhunski pevski zbor Bulbuli z dirigentom Ismetom Kurtovićem.
Vljudno vabljeni!

Pozivamo vas da svojim prisustvovanjem uveličate otvaranje izložbe »Svijet ljubavi« fotografa Samira Sinanovića 17. aprila 2008 u 19 sati u Modroj hiši na Bravničarjevi ul. 13 u Ljubljani. Nastupit će vrhunski pjevački hor Bulbuli sa dirigentom Ismetom Kurtovićem. U očekivanju Vašeg dolaska srdačno Vas pozdravljano!

Častni pokrovitelj razstave je Veleposlaništvo Bosne in Hercegovine v R. Sloveniji.
Počasni pokrovitelj izložbe je Ambasada Bosne i Hercegovine u Sloveniji.

Ostali pokrovitelji:
TELMA d.o.o., Zark d.o.o., GLOBERENT d.o.o., Elvira in Midhat Alagić,
ARTEVIDA zavod za kulturo in umetnost