Nekateri profesorji so res imeli zanimive uvodne nagovore in že na teh nekaj urah se mi je spet podrlo nekaj predstav o svetu, v katerem bivam. Nekaj se je podrlo, nekaj se spet gradi. Enostavno enkratno. Ugotavljam, da dokler ne dosežeš nekih določenih let, ne moreš ugotavljati, kdo si želiš biti in kaj sploh si. Ta faks mi res daje veliko, pa čeprav gre le za študij slovenščine. Zraven se naučiš še živeti.

"Ne bodite ovce, ki vas strižejo, preden vas peljejo na zakol." Pa je človek brez ideologij res brez ideologij? Všeč mi je, da sem se spet znašla med različnimi pogledi na svet in to, da sem že toliko stara, da bom sama našla svojo pot. Nekje vmes. Tam, kjer bom jaz.

Sem v gradnji. Rok izgradnje še ni znan. :)

Portret zmagovalca si lahko ogledate TUKAJ!
Rezultati se nahajajo TUKAJ!
Celotna statistika se nahaja TUKAJ!

• INTEL Core 2 Quad Q9550 2.83/1333 12MB
• Radeon HD4870X2 2GB
• 2x WD WD3000GLFS 300GB 10.0/16M/S300 (v raid 0) + 750gb za ostale stvari...
• 6 ali 8 gb rama....
• GIGABYTE GA-EP45-DS4 P45

V glavnem, neglede na to, kako zelo se poglabljam v svoj računalnik, interneta vseeno nisem znala priključiti in pravzaprav mi ni bilo nič hudega brez njega. :) Zdaj ga imam in se ne pritožujem. ;)

V čakanju na navdih Vas lepo pozdravljam! ;)

Z veseljem Vam predstavljam lepo iniciativo , ki jo je imel prijatelj Peter G. – zamislil si je pač neko internet tv, ki govori/prica o zamejstvu…

Povezava: http://www.zame.tv

Con piacere Vi presento la bellissima iniziativa, del mio amico Peter G. – ha pensato infatti di creare una internet tv che tratti degli avvenimenti sul nostro territorio dal carso al collio…

ecco il collegamento: http://www.zame.tv

Blaise Pascal

Sicer se ti pa splača prebrati misli iz Polne glave.

Pripravljena sem bila na večurno mučenje živcev, ker mi je nazadnje pač vzelo 4 ure časa, a sem presenetljivo z vsem opravila v uri in pol. Nekako pomaga, če samo bereš pogovor in vmes ne slikaš vsega, kar je na ekranu in iščeš CD-jev itd. :) Sicer je še vedno grozno, ko se ti ena particija zbriše in lahko samo upaš, da jo boš uspešno postavil nazaj, a hkrati je blazno vznemirljivo. :) Mogoče sem zgrešila poklicno usmerjenost. :)))

Računalce je sedaj pripravljeno na nove zmage, jaz pa na začetek novega šolskega leta. Poleti se mi je uspelo še enkrat preseliti, tokrat iz "sovražnega" FDV-jevskega okoliša v bolj prijazno filofaksovsko območje. Cimra je Štajerka in s Štajerci imam zanimive izkušnje, tako da bo vse skupaj ... no, zanimivo. ;)

V ponedeljek 06.10.08 ob 20.00 v restavraciji Devetak na Vrhu Sv. Mihaela bo potekal tradicionalni dobrodelni večer "Težka izguba naj lajša tegobe". Večer je posvecen v spomina na Mirka Spacapana in na mamo Helko. Nastopa Akord in Bodeča Neža. Gosti večera: dr. Simon Špacapan in dr. Maurizio Mascarin.

Lunedì 06.10.08 alle ore 20.00 nella locanda Devetak a S.Michele del Carso si svolgera l’ormai tradizionale serata benefica “la pesante perdita ci aiuti a sopportare il dispiacere – traduzione mia…”. La serata, in memoria di Mirko Špacapan e la madre Helka, sarà accompagnata dalle voci dei cori Akord e Bodeča Neža, intervernano e parleranno gli ospiti dr. Simon Špacapan e il dr. Maurizio Mascarin.

Hvala

Resnično, človek težko reagira trezno. Po eni strani bi se rada dobro zastopila z vsemi, ki so se zapletli v moje življenje, po drugi strani bi rada vezi prekinila. Potrgala. Prerezala. Imela malo miru. Srednje poti ni med možnostmi. In čeprav bi bila druga pot boljša za moje mentalno zdravje, se vedno zavestno vržem v prvo. Saj se zavedam, zelo dobro, da si s tem na dolgi rok samo škodim, pa ne znam nehati. Ker sem optimist in mislim, da se bo vse dobro izteklo. Ne vem, zakaj se ukvarjam z drugimi, če tem drugim dol visi zame.

Nevidne vezi med dogodki so res zanimive. To poletje sem se naučila ogromno. Pustimo zdaj šolsko učenje pri miru. Naučila sem se del življenja. Še vedno sem sicer na ravni majhnega otroka, a rastem. Počasi, a vendarle. Če greš skozi življenje z zaprtimi očmi, je res vseeno, če ne živiš. Odprte oči pa ... vidijo marsikaj. Toliko ljudi se je v zadnjem času sprehodilo po moji poti, da sem jih že pol pozabila. Obraze, ne pa tistega, kar so me naučili.

Te male zaprte školjke, ki si jih zgradi človek, niso dobre. Varnost je nek varljiv pojem. V glavi si lahko sestaviš marsikaj, a če gradiš sam, je vse skupaj vredno nič. Podrte iluzije ... bilo jih je ogromno. Čeprav se ti zdi, da te spoznanje, da je nekaj le namišljeno, zaustavi, ti vendarle pomaga iti naprej. Velik korak naprej. In rastem.

Dvomim, da ima ta rast sploh kakšen konec. Verjetno bo vsakdo pustil svoj pečat. Rastem. Toliko drugačnih pogledov na svet, toliko novih idej, razmišljanj, ugotavljanj. Toliko vsega. Skorajda bi lahko rekla, da je biti sam nekaj najboljšega, kar se mi je letos zgodilo.

Pa še vedno mi nekaj manjka. Pogrešam toplino. Pogrešam dotike. Nasmehe. Lepe besede. Ampak vse ob svojem času, kajne? Par mesecev nazaj si nisem predstavljala, da bom kdaj na tej točki, kjer sem zdaj. Tudi ne morem vedeti, kje bom čez pol leta. Stvar se odvija tako počasi, da tega odvijanja ni moč videti. V tem je tudi čar.

Živeti je lahko tako lepo. Čeprav mislim, da bolj bednega leta od letos še nisem doživela. Pa vendarle uživam. Ne dam se. Učim se, rastem in preprosto živim. Vse je za nekaj dobro!

Ko pa ljudje začnejo nastavljat tele bučke pred, ob, za in v hišo, je to zelo zanesljivo slabo znamenje za lepo vreme.

In čeprav so mi bučke zelo všeč, mi vreme, ki ga naznanjajo, sploh ni všeč!

Razstava gledamo naprej je nastala zato da bi ljudem predstavila 50 let zgodovine slovenske televizije, vsebuje 120 čb in barvnih fotografij, in se med 15. septembrom in 31. oktobrom nahaja na Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani.

Fotografije sem nekaj časa samo obdeloval (priprava na tisk, retuša) nato pa še skeneral, ampak cel postopek je bil kar zanimiv (kakor je lahko retuša 120 fotografij zanimiva)... No, rezultat napornega dela večih oseb je tam na tistem sprehajališču... in pa tudi tukaj spodaj

Z Janom sva naredila Photosynth celotnega sprehajališča... Ker je notri 500 fotografij je cela stvar precej obsežna in program niti ni vedel kaj naj z njimi a vseeno rezultat je [tukaj] in je še kar presenetljivo dobro... (po nekaj sekundah klikanja vam bo jasno kaj se dogaja)

Kot dodatek pa še [tale] zadeva. (precej velika je, tako, da lahko malo traja)

Rojena sem v septembru. Zame je to najlepši mesec v letu. Kot zemeljsko znamenje, jeseni ponavadi zaživim. Obožujem sprehode po barvitih jesenskih gozdovih, ko ti pod nogami šumi pisano listje. Zanimivo, kako so listi najlepši tik preden ovenijo, umrejo .Narava je mirna ,pripravlja se na zimsko spanje. In tudi moja duša je mirna.

Jesen obožujem tudi zaradi tega, ker napoveduje zimo. In božič. Najlepši praznik. Praznik miru, sreče in ljubezni. Ko ljudje vsaj malo pozabimo na vsakodnevne razprtije in malenkosti, ki povzročijo da  človek ni več človeku brat. Sledi novo leto, nove priložnosti, da obrnemo list v svojem življenju in začnemo znova.

Vzemite si čas, umirite se in poglejte jeseni v oči. Jaz zdaj grem. V objemu svojega plaščka in s pisanim šalom okrog vratu.

Dan: 10. 10.
Ura: 18h, 19h ???
Kraj zločina: Joe Penas (predvideno)

Vabljeni vsi zainteresirani, prijavite se lahko tu. Da se malo spoznamo med seboj. ;)